Namesto prizadevanj po sprememembi temeljev družbe, ki so bile izrazite tudi v umetniških gibanjih šestdesetih in sedemdesetih let, je neoliberalna ideologija odprla vprašanja poblagovljenja umetnosti, kar pomeni, da se učinek umetniškega dela ne sodi več po njegov estetski, pač pa tržni vrednosti. V tem procesu reduciranja kulture in umetnosti na blago so odigrale največjo vlogo kulturne industrije v Veliki Britaniji, ki so v osemdesetih letih zamajale tradicionalno pojmovanje kulture in umetnosti, saj je kulturna politika začela utemeljevati na njenih ekonomskih potencialih, kot pomemben katalizator gospodarskega razvoja.