S širitvijo Evropske unije na vzhod se niso odprli samo novi gospodarski posli, ampak so svoj lonček k vzpostavljanju novega “evropskega kulturnega prostora” in k tranziciji nekdanjih socialističnih držav v neoliberalni kapitalizem pristavili tudi številni evropski intelektualci. Različna srečanja in konference-prevladujoče pisateljske-, namenjene priključitvi vzhodnoevropskega kulturnega prostora zahodnemu, so se v zadnjih treh desetletjih kar vrstile.