Temelji za razvoj moderne kitajske literature so se začeli oblikovati že v poznem obdobju dinastije Qing. Eseji literarnih kritikov, kot Liang Qichao, so vplivali na zlom tradicionalnih literarnih vrednot, process, ki je v času gibanja 4, maja povzročil preobrat tako na jezikovnem kot na družbenem in političnem področju.