Silovit napredek nevroznanosti ne odpira le novih dilem praktične etike (torej etike raziskovanja, zdravljena in izboljševanja človeških možnosti), temveč na novo zastavlja in osvetljuje tudi prastara vprašanja klasične moralne filozofije. Nevroznanost etike je veja nevroetike, ki se osredinja na filozofske probleme povezane s svobodno voljo in determinizmom, moralno odgovornostjo, avtonomijo, osebno identiteto, zavestjo, odločanjem itd. Eden največjih in najpomembnejših izzivov za moralne pa je že od nekdaj vprašanje, na čem temeljijo in od kod izvirajo moralna načela, vrednote in norme, in prav temu vprašanju namenjajo nevroznanstveniki v zadnjem času še posebno pozornost. Žal mnogi med njimi (večina nehote, nekateri pa tudi zavestno) spregledajo dejstvo, da gre predvsem za filozofsko vprašanje in da torej odgovor nanj zahteva dobro poznavanje in razumevanje relevantnih filozofskih konceptov in pristopov.