Neformalni priročnik o nevidnem gledališču, vrsti metode gledališča zatiranih, ki ga je leta 60 v Braziliji razvil Augusto Boal. Eksperimentiral je z gledališčem, da bi zatiranim podaril glas in jim omogočil boj proti zatiranju v njihovem življenju. Izvaja se na javnih mestih (ulice, kavarne, restavracije, trgovine,itd.) in temelji na prvotno načrtovanem scenariju, ki ga potem spremenijo ljudje iz javnega prostora. Začetni scenarij vključuje in predvideva vključevanje občinstva - prisotnosti javnosti o lokaciji izvedbe.