Bila so obdobja, ko se generacije ljudi niso ukvarjale z ničemer drugim kot zgolj bojem za golo življenje in zagotavljanjem človeške eksistence in niso uspele spoznati kulturne preteklosti, zato se tudi niso mogle premakniti dlje. To so obdobja stagnacije, dekadence in teme, zato lahko kulturno življenje tudi zamre in spet oživi, saj ni vezano na somatiko vsakokratnega življenja. Toda, ko se po teh mračnih letih obudi novo življenj, se slednje ne more pričeti brez renesanse tistega, kar je bilo prej.