Bakhe prikazujejo, kako nekaterih stvari ni mogoče prikazati, kako jih ni mogoče gledati brez kazni, vendar pa to prikazovanje prikazujejo gledalcu, ki vse to gleda “brez posledic,” torej brez kazni. Na koncu ga zaloti in preseneti “le še” katatarza. Bakhantke potemtakem odpirajo in zapirajo prostor mitskega in ritualnega, odpirajo pa prostor tragičnega in gledališkega, s tem pa tudi prostor estetskega.