Njegova kritika kapitalistične družbe je bila zelo odmevna med študenskimi gibanji koncem šestdesetih. Teorije, ki jih je podal v sintezi Marxa in Freuda v delu Eros and Civilization iz leta 1955 in v knjigi One-Dimensional Man iz leta 1964, so posebej močno vplivale na levičarske frakcije v študenskih gibanjih. Zaradi svoje visoke pripravljenosti, da med študenskimi protesti govori množicam, je Maracuse kmalu postal znan pod nadimkom: »oče nove levice«, ki pa ga je sam zavračal. Konec šestdesetih je veliko potoval po Evropi in Ameriki. Umrl je 29 julija 1979 za kapjo med obiskom v Nemčiji.