V polju pisanja o gledališču se ne obrača veliko denarja, tako je že od nekdaj. Ob tem pa so izčrpavanja v boju za gledališki sektor znatna in generacije bojevnikov se v kratkem času menjavajo.

Goffman se omejuje predvsem na tisti del procesa stigmatizacije, ki se izraža v medosebni interakciji in v odnosu stigmatizirane osebe do same sebe.

Ko je Margaret Thatcher , nekdanja britanska premierka izjavila, da “ni alternative” (ang. There is no alternative), je ta slogan postal znan pod kratico TINA.

"Danes, ko v svetu vladata tako ekonomska kot tudi moralna kriza, ko se lomijo vse družbene strukture in ko je človeštvo zapadlo v negotovost, nam Kosovelova razmišljanja lahko služijo kot navdih in kot izhodišče za panoramski premislek stanja, v

Malo je žanrov v zgodovini filma, ki so doživeli tako velike oscilacije v prisotnosti na filmskih platnih, kot jih je doživel slovenski partizanski film.

V knjigi so zbrani intervjuji, ki jih je avtor opravil v prvem mesecu po napadih na Svetovni trgovinski center in Pentagon 11. septembra 2001, v tej razširjeni izdaji pa je tudi esej Razglabljanje o enajstem septembru, napisan avgusta 2002.

Max Nettleau, ki se je rodil leta 1865 v okolici Dunaja in je umrl leta 1944 v Amsterdamu, je bil eden najbolj usposobljenih in je še vedno eden najpomembnejših zgodovinarjev anarhizma. V tej knjigi najdemo zgodovino anarhističnih idej in izvemo marsikaj zanimivega o zgodnjih gibanjih. Avtor je v tej knjigi povzel svojo mogočno zbirko, ki je izšla v devetih knjigah, in tudi številne biografije. Zato ta knjiga predstavlja najbolj zanesljiv vodič po zgodnjih anarhističnih gibanjih do leta 1930

Če se danes ozremo nazaj in pogledamo, kaj je bilo najbolj prodornega in hkrati najbolj aktualnega v kritični teoriji družbe, gotovo še posebej izstopa ime Theodorja W. Adorna, ki ga od ostalih predstavnikov te šole loči neka nepopustljivost, ki mu ni dovoljevala dajanja preprostih enoznačnih odgovorov. Adornov esejističen, težko ujemljiv način mišljenja predstavlja glavno oviro pri prisvajanju njegove misli.

Konec devetnajstega stoletja in tudi kasneje je po Ameriki odmevala zgodba o “razvpiti anarhistki”, feministki in revolucionarki Emmi Goldman. Pri sedemnajstih letih je iz rusko-židovske družine imigrirala v ZDA in se iz šivilje prelevila v mednarodno poznano radikalno predavateljico, pisateljico, urednico in prijateljico zatiranih.